Poročilo: 10. samopostrežna malica – LIMBARSKA GORA (21.6.2018) | Osnovna šola Ivana Skvarče Zagorje ob Savi

V četrtek, 19. aprila, smo se zbudili v krasno, sončno jutro. Tretješolci smo izvedli dan šole in se podali do Limbarske gore. Njena nadmorska višina je 773 m in je ena najbolj razglednih gora v širši ljubljanski okolici. Kraljuje nad moravško kotlino na jugu in nad dolino Črni graben ter je z več strani zelo lahko dostopna. Z nje je lep razgled na Kamniške planine, pa tudi na Julijce – vse do Triglava, sosednje zasavske ter dolenjske hribe in na ljubljansko kotlino.

Tretješolci smo se zjutraj zbrali pred šolo in se z avtobusom odpeljali do Moravč. Tam nas je počakal vodič, gospod Franc, ki nas je vodil do Limbarske gore. Pot zelo dobro pozna, saj je bil do našega pohoda na njej že 77x v tem letu. Hodili smo po cesti, mimo travnikov in skozi gozd. Takoj na začetku nas je pozdravila srna. V ozadju smo opazovali zasnežene gore, ob poti pa cvetoča drevesa in cvetlice. Veliko je bilo pljučnika. Le-ta je zdravilna rastlina, ki pomaga zdraviti bolezni pljuč, kot so astma, bronhitis, pljučnica in tuberkuloza. Zdravi vse oblike kašlja, priporočljiv pa je tudi za želodčne tegobe in težave z ledvicami.

Čeprav pot ni bila zahtevna, so bili vmesni postanki za pijačo in manjše prigrizke nujni. Na vrhu je bil trud poplačan. Tam stoji znamenita baročna cerkev sv. Valentina, ki jo je leta 1735 zasnoval stavbenik Gregor Maček. Zgradba je mogočno delo s posebej stoječim zvonikom, ki je nekdaj služil kot obrambni stolp. Poleg cerkve pa se nahaja Gostišče Urankar, v katerem so nam postregli z obaro in jabolčnim zavitkom. Oskrbnica gostišča je gospa Francka, ki je gostišče prevzela pred 50 leti, ko je bilo uničeno od požara. Povedala nam je, da jih med tednom obiščejo večinoma upokojenci, med vikendi pa družine.

Ob okusni jedači ter igri je čas kar prehitro minil in kmalu smo se morali odpraviti nazaj v dolino.

Priloga: Predstavitev (.pptx)