Včasih, ko ljudje še niso poznali leva, so imeli medveda za kralja živali. V Evropi ni večje in močnejše zveri. Z veliko glavo, obilnim životom in mogočnimi tacami je pravi hrust. Dolg je lahko kar dva metra, tehta pa do tristo kil. Če se postavi na zadnje noge, je precej večji od človeka. Zelo dobro pleza in plava, teče hitreje kot človek.
Medved pozimi počiva in dremlje v svojem brlogu, medvedka pa ima mlade. Neprestano jih uči raznih spretnosti, ki jim bodo v življenju koristile. Če so preveč razposajeni, jim pripelje tudi kakšno krepko zaušnico. (Aljančič, Marko: Živali 2. 1993)
Nič koliko zgodb in pravljic so si ljudje izmislil o medvedu. Ponavadi ga opisujejo kot dobrodušnega godrnjavca, močnega, pametnega in človeku prijatelja.
Prvošolčki so med svojimi igračami poiskali medvedke, ki so jih v petek, 28. oktobra, prinesli v šolo. Skupaj so prišli v šolsko knjižnico, kjer so izvedeli veliko zanimivega o rjavem medvedu. Vsak si je izposodil slikanico, katere glavni junak je seveda medved. Ugotovili smo, da imamo v šolski knjižnici zelo veliko knjig, v katerih nastopa ta kosmatinec.
knjižničarka Alenka
