3. 2. in 4. 2. 2020 smo se četrtošolci odpravili v hrastniški muzej. Tam nas je pričakala kustosinja, gospa Nevenka, ki nas je popeljala do razreda, kjer nam je predstavila program dela. Povedala je, da se bomo prvo učno uro ustavili v letu 1930, v obdobju kraljevine Jugoslavije, v času, ko je vladal kralj Aleksander Karađorđević.
Prvo uro smo imeli učno uro lepopisa. Zelo napeti in malce prestrašeni smo pričakali učiteljico. Le-ta je prikorakala v razred. Delovala je zelo strogo – oblečena je bila v črno obleko, lasje so bili speti, v rokah je imela palico. Bila je tudi zelo glasna. S palico je udarjala po mizi ter vidno razburjena hodila po razredu in nadzorovala naše prepise črk s table. Pravila so bila zelo stroga (kar je bilo za tisti čas značilno) – pri sedenju smo morali imeti roke za hrbtom, pri pisanju črk smo morali imeti levo roko za hrbtom, z desno pa smo pisali s peresnikom, ki smo ga prej namočili v črnilo. Z levico ni dovolila pisati (take otroke je poimenovala levaki in ti so se morali do naslednjega dne naučiti pisati z desnico). Črke so morale biti obrnjene v desno smer in pri pisanju si moral pisati od črte do črte. Če je kdo od otrok želel odgovoriti na njeno vprašanje, je zahtevala, da ji najprej reče: “Gospodična učiteljica …” Zelo je bila huda, če jo je kdo poimenoval gospa učiteljica, še bolj pa, če je pozabil omeniti naziv gospodična učiteljica. Ker nekateri niso upoštevali pravil, so bili kaznovani – klečali so na koruzi oziroma stali v kotu.
Po končani uri smo s kustosinjo Nevenko rešili tudi učni list na temo ŠOLA NEKOČ IN DANES, nato pa smo si ogledali muzejske zbirke in različne predmete iz preteklosti. Videli smo, kako so bili oblečeni rudarji in kakšna orodja so uporabljali pri svojem težkem delu. Ogledali smo si tudi, kako so včasih izdelovali čevlje. Sledilo je izdelovanje majhnih žogic iz nogavic – COTARC. Pri tem smo se zelo zabavali.
Kulturni dan smo tako zaključili. Bilo je zelo zanimivo in nam bo še dolgo ostalo v spominu.
Učenci in učiteljice četrtih razredov
