Letošnji september ni bil radodaren s soncem, zato smo ob prvem malo daljšem suhem in približno sončnem razdobju pohiteli z organizacijo tradicionalnega Jesenskega krosa in orientacijskega pohoda. In ker se je lepo vreme odločilo ostati ravno v Tednu športa, še toliko bolje…
Namen športnih dni ni tekmovanje ampak uživanje ob drugačnih oblikah pouka, ki jih šola ponuja. Žal se zadnja leta vse prepogosto dogaja, da otroci v gibanju ne najdejo več takšnega veselja, kot smo ga našli (in ga še najdemo) starejši. Vse preveč je drugih, lažje dosegljivih pripomočkov za doseganje užitkov, ki pa gibanje, predvsem pa gibanje na svežem zraku, zanemarja. Kdo je glavni krivec za takšno stanje bi težko razsodil, na vsak način pa okorni, predebeli in nezainteresirani otroci niso dobra popotnica vstopanja v svet starejših. A čeprav sem menil, da je šolski šport še edina oblika gibanja (za nekatere), me zadnje čase otroci, ki jih srečujem popoldne na dvoriščih med plehom parkiranih avtomobilov, navdajajo z upanjem, da temu mogoče le ni tako. Enostavno so razsodili, da je druženje s prijatelji, ki jim lahko pogledaš v oči boljše od tisoč frendov na FB… Vsaj upam, da je tako.
Vrvež ob podeljevanju (doma narejenih a vseeno težko priborjenih) medalj se je ob vrhuncu dogajanja na parkirišču Evroparka mešal z vrvežem prihajajočih skupin udeležencev orientacijskega pohoda. Prekrasno vreme, prekrasen začetek vikenda… navkljub nekaj obtolčenim kolenom in popraskanih dlani.
Martin Koncilja
REZULTATI:
GALERIJA SLIK:
