V torek, 21. 10. 2014, smo imeli drugi športni dan s pohodniško vsebino. Pred odhodom smo v jedilnici jedli malico in skozi okno na stropu zaskrbljeno zrli v oblačno nebo. A slabo vreme nam ni vzelo poguma. Opremljeni z nahrbtniki in dežniki smo se odpravili na pot. Odločili smo se, da prvo nalogo v programu Zlati sonček opravimo tako, da pridemo do cilja v čim krajšem času.
Dolga kolona prvošolcev, z rumeno rutko okrog vratu, se je premikala mimo pokopališča do Ruardija, naprej po strmini mimo kapelice do cerkvice v Vinah. Vso pot smo hiteli, kot bi bežali pred dežjem. Do cilja smo brez postanka prišli v manj kot eni uri. Nekaj učencev je pozvonilo z zvonom želja. Kdo ve, mogoče si je kdo zaželel lepega vremena? Kar naenkrat se je črno oblačno nebo razjasnilo in posijalo je sonce. Ob cerkvici smo svoje dobrote iz nahrbtnika pojedli kar stoje, ker je bila trava mokra zaradi rose, mi pa si nismo hoteli zmočiti hlač. Po klepetu in malici je seveda sledila igra v naravi. Pripomočki v igri so bili tudi naši suhi dežniki.
Čas je hitro minil in morali smo nazaj do šole. Pred odhodom nismo pozabili na zavednost o čisti in nedotakljivi naravi. Pobrali smo odpadke in jih, kot pravi planinci, odnesli s seboj v dolino.
Prvošolci in učiteljice
GALERIJA SLIK:
