Če bi se le dalo takšno vreme, kot smo ga imeli v petek na dan krosa, naročati vsako leto… Ker nas je letošnje poletje z razmeroma suhimi obdobji kaj redko obdarovalo, je bil takšen dan, ki smo ga preživeli na zraku ob teku, zelo dobrodošel.
Kot po navadi smo začeli s teki na 500m progi v mlajših kategorijah. Posebej dekleta in fantje od četrtega do prvega razreda, so se tekači zapodili okoli treh ribnikov in že tu smo bili priča lepim bojem za medalje. Seveda pa ni lepšega od navijanja vseh v cilju, ko tek končuje najpočasnejši tekač. Pred podelitvijo medalj so s krajšo progo opravili le še učenci in učenke petega razreda.
Učencem od šestega do devetega razreda smo letos pripravili presenečenje: v dogovoru s skupino fantov naše šole, ki se ukvarjajo s športno noviteto v Zagorju: street workoutom (Nejc Razpotnik, Janez Gošte, Žiga Pirc, Beno Zajc, Marko Škara in snemalec Anže Drgan), smo organizirali prikaz in preizkus športne panoge, ki ima korenine na ameriški zahodni obali. Na poligonu, ki je bil letos zgrajen ob igralih, so najprej prikazali možnosti vadbe, zatem pa so učenci, ki so prihajali v časovnih razmikih, lahko vaje sami preizkusili. Za tem so odšli na štart krosa (1000m) od šestega do devetega razreda.
Ob podelitvi v čudovitem vremenu sem razmišljal, kako si lahko takšno prireditev zapomniš za celo življenje, mogoče ti lahko celo spremeni način življenja. Nihče ne ve, če ne bo fant, kateremu smo ob prihodu v cilj (pa čeprav na zadnjem mestu) vsi navdušeno ploskali, začel trenirati tek in postal svetovni prvak ali pa mu bo tek postal način življenja. Vse preveč je namreč slabih zgledov, ko si tekač npr. skrajša progo in zaradi tega v očeh sošolcev postane »junak«, ker si je upal ali ko skupina sošolk progo demonstrativno prehodi in so »junakinje«, ker so upale. Kam je že šel »Fair play«?
Martin Koncilja
GALERIJA SLIK:
