SAMOPOSTREŽNA MALICA – KORENJE | Osnovna šola Ivana Skvarče Zagorje ob Savi

Zajček Belouhec in korenček

Sredi mrzle zime je skakljal zajček Belouhec po opustelem polju kmeta Pavlina. Lačen je ovohaval ledene kupčke zemlje in brskal po snegu. Morda je pa le še kje skrit kak majčken zguban ostanek zelja ali korenja! In imel je srečo. Našel je dva debela sočna korenčka. Dva!
Presenečen se je urno lotil prvega in se napokal, da bi mu skoraj počil trebušček.
“Kaj pa naj z drugim korenčkom?” je premišljeval po obilnem obedu.
“Že vem, srnici Repki ga bom podaril! Prav gotovo je tudi ona lačna!” se je spomnil.
Z ostrimi zobki je zagrizel v korenček in ga odnesel tja, kjer si je srnica ponavadi poiskala zavetje. Pa je ni bilo doma. Zajček je položil korenček pod veje starega drevesa in vesel odcikcakal čez polje.
Ko se je srnica vrnila, je našla korenček in bila darila zelo vesela. Ampak maloprej se je najedla sena na gozdarjevem krmišču, da bi ji skoraj počil trebušček, torej si res ni mogla privoščiti še korenčka.
“Divjemu prašičku ga bom nesla,” je sklenila. “Prav gotovo je lačen!”
In tako je srnica odnesla korenček do kotanje, v kateri je ponavadi prenočeval pujs Ščetinar.
Pa ni bilo nikogar doma. Zato je korenček lepo položila na travnato ležišče in stekla nazaj v gozd.
Ko se je divji prašiček vrnil domov, je našel sočni korenček in se razveselil.
Ker pa je bil pred tem v sadovnjaku kmeta Pavlina in si je z jabolki, ki so ostala pod drevesi, nabasl trebuh, da bi skoraj počil, ni mogel zdaj pohrustati še korenčka.
“Škoda bi ga bilo, če bi zgnil!” je zagodrnjal Ščetinar. “Stari sovi ga bom dal. Prav gotovo je lačna!”
Vzel je korenček in ga odnesel k skalni votlini, v kateri je domovala stara sova Sivka.
Ampak sova je prav takrat spala. Prašiček je zakotalil korenček v votlino in tiho odkopitljal.
Ko se je Sivka zvečer prebudila in raztegnila svoja siva pernata krila, se je skoraj prekucnila čez korenček.
“Uhuh, kaj pa je to? Le kdo mi je podaril korenček?” je zasopla. “Dobro je hotel, ampak jaz zelenjave ne maram! Kaj pa naj zdaj storim? Korenčka je škoda!”
Našopirila se je in se zamislila.
“Zajčku Belouhcu ga bom nesla. Prav gotovo je lačen!”
Z ostrimi kremplji je zgrabila korenček in odletela k zajčku. Pa ga ni bilo doma. Zato je spustila korenček kar v sneg pred vrati in odletela lovit miši.
Kmalu zatem se je Belouhec vrnil domov. Bil je utrujen, skoraj zmrznjen in zelo, zelo lačen.
Zagledal je korenček!
“Kakšna sreča!” je hvaležno vzkliknil. “Tako lačen sem, tu pa leži sočen korenček, kot bi padel z neba!”
In se je najedel, da bi mu skoraj počil trebušček.

O KORENJU

Prepričana sem, da so vam starši, ko ste bili mlajši, rekli, da morate za dober vid jesti korenje. Vitamin A oz. njegovo pomanjkanje je glavni vzrok za slabovidnost pri otrocih.

Korenje sodi med nizko kalorična živila, 88 % korena predstavlja voda. Vitamin A ima pomembno vlogo za delovanje imunskega sistema ter zdravje kože in sluznic. Sicer pa korenje že od nekdaj povezujemo z dobrim vidom in razlog za to je prav visoka vsebnost vitamina A. Dejstvo, da korenje izboljšuje nočni vid, pa je mit britanskih zračnih sil iz druge svetovne vojne, da bi s tem zavedli sovražnika o tem zakaj so njihovi piloti izboljšali uspeh med nočnimi zračnimi bitkami.

Korenje spada med korenovke. Korenje, ki ga poznamo danes, je udomačena oblika divjega korenja, ki izvira iz antične Perzije (današnji Afganistan) in je bil sprva gojen zaradi aromatičnih listov in semen (nekatere bližnje sorodnike korenja še vedno gojijo zaradi listov in semen, kot so peteršilj, koriander, koriander, koromač, janež, koper in kumina).

Najpogostejša barva korenja iz tistega časa je bila vijolična, kot posledica visoke vsebnosti antocianinov. Selekcija in razvoj sort sta poskrbela, da je danes manj grenkega okusa in je bolj sladek. Na tržišču so na voljo sorte, ki se razlikujejo po obliki in barvi korenja in sicer rumena, bela, oranžna, rdeča in vijolična oziroma črna. Korenje lahko zaradi edinstvenega okusa in strukture pripravimo na različne načine in sicer surovega kot prigrizek ali v solati, kuhan ali pečen obogati druge jedi, zelo priljubljena sestavina pa je tudi v sladicah, sokovih in džemih.

Korenje velja za bogat vir vitamina A. Korenje je tudi dober vir vitamina K ter vitamina B6. Značilno oranžno barvo dajejo korenju karotenoidi, predvsem β-karoten in α-karoten. Ker sodi vitamin A med v maščobi topne vitamine, prisotnost maščob njegovo absorbcijo povečuje, enako velja tudi za toplotno obdelavo korenja ali stiskanje svežega soka (povzeto po prehrana.si).

In kaj korenčkastega si boste danes lahko privoščili?