5. 2. 2025 smo se učenci 4. a razreda odpravili v Šolski muzej v Hrastnik. Tam nas je pričakal kustos Gregor Jerman, ki nas je popeljal do razreda, kjer nam je predstavil program dela. Najprej smo se pogovarjali o šoli nekoč ter rešili učni list na temo Šola nekoč in danes. Povedal nam je tudi, da se bomo naslednjo učno uro premaknili v obdobje 1930, v obdobje kraljevine Jugoslavije, kjer je vladal kralj Aleksander Karađorđević.
Sledila je učna ura lepopisa iz leta 1930. Zelo napeti in malo prestrašeni, smo pričakali učiteljico. Ko je učiteljica prikorakala v razred, je že po zunanjosti izgledala zelo stroga: imela je spete lase, v rokah je imela palico. Bila je glasna, udarjala je s palico po mizi ter vidno razburjena hodila po razredu in nadzorovala naše prepise črk s table. Imela je zelo stroga pravila (kar je značilno za tisti čas). Pri sedenju smo morali imeti roke za hrbtom, pri pisanju smo morali sedeti zravnano, nismo si smeli podpirati glave … Pisali smo s peresnikom, ki smo ga prej namočili v črnilo. Z levico ni dovolila pisati (take otroke je poimenovala levaki in le ti so se morali do naslednjega dne naučiti pisati z desnico). Črke so morale biti obrnjene v desno smer in pri pisanju si moral pisati od črte do črte. Če je kdo od otrok želel odgovoriti na njeno vprašanje, je zahtevala, da ji najprej reče: Gospodična učiteljica, … Zelo je bila huda, če jo je kdo poimenoval gospa učiteljica ali pa še bolj, če je pozabil omeniti gospodična učiteljica. Kdor ni upošteval pravil, je dobil kazen: klečanje na koruzi.
Na koncu smo si ogledali muzejske zbirke in različne predmete iz preteklosti. Videli smo, kako so bili oblečeni rudarji in kakšna orodja so uporabljali pri svojem težkem delu. Ogledali smo si tudi, kako so včasih obrtniki izdelovali čevlje ter kakšno je bilo delo kmetov.
S tem smo zaključili naš kulturni dan.
Vse skupaj je bilo zelo zanimivo in nam bo še dolgo ostalo v spominu.
