5. 2. in 6. 2. 2024 smo se četrtošolci odpravili v hrastniški muzej. Tam nas je pričakala kustosinja gospa Nevenka, ki nas je popeljala do razreda, kjer nam je predstavila program dela. Povedala nam je, da se bomo prvo učno uro premaknili v obdobje 1930, v obdobje kraljevine Jugoslavije, kjer je vladal kralj Aleksander Karađorđević.
Prvo uro smo imeli učno uro lepopisa iz leta 1930. Zelo napeti in malo prestrašeni, smo pričakali učiteljico. Ko je učiteljica prikorakala v razred, je že po zunanjosti izgledala zelo stroga: imela je spete lase, v rokah je imela palico. Bila je glasna, udarjala je s palico po mizi ter vidno razburjena hodila po razredu in nadzorovala naše prepise črk s table. Imela je zelo stroga pravila (kar je značilno za tisti čas). Pri sedenju smo morali imeti roke za hrbtom, pri pisanju črk smo morali imeti levo roko za hrbtom, z desno pa smo pisali s peresnikom, ki smo ga prej namočili v črnilo. Z levico ni dovolila pisati (take otroke je poimenovala levaki in le ti so se morali do naslednjega dne naučiti pisati z desnico). Črke so morale biti obrnjene v desno smer in pri pisanju si moral pisati od črte do črte. Če je kdo od otrok želel odgovoriti na njeno vprašanje, je zahtevala, da ji najprej reče: Gospodična učiteljica, … Zelo je bila huda, če jo je kdo poimenoval gospa učiteljica ali pa še bolj, če je pozabil omeniti gospodična učiteljica. Ker nekateri niso upoštevali pravil, so dobili kazen: klečanje na koruzi.
Po končani uri smo s kustosinjo Nevenko rešili tudi učni list na temo Šola nekoč in danes, nato pa smo si ogledali muzejske zbirke in različne predmete iz preteklosti. Videli smo, kako so bili oblečeni rudarji in kakšna orodja so uporabljali pri svojem težkem delu. Ogledali smo si tudi, kako so včasih obrtniki izdelovali čevlje ter kakšno je bilo delo kmetov.
S tem smo zaključili naš kulturni dan.
Vse skupaj je bilo zelo zanimivo in nam bo še dolgo ostalo v spominu.
