V šolskem letu 2018/19 smo se na naši šoli trudili poglobiti odnose med generacijami in v različnih situacijah vpeljevali tutorstvo kot obliko medgeneracijske pomoči. Na ta način nismo le izboljševali medosebne odnose pač pa tudi motivirali za delo ter izboljševali komunikacijske spretnosti vseh vpletenih. Starejši učenci so v 1. razredu prisostvovali skoraj vsak teden v OPB pa tudi pri dodatnem pouku ter občasno pri kakšni interesni dejavnosti in na različne načine pomagali in se vključevali v delo z našimi najmlajšimi. Izjemna izkušnja pa je bila, ko smo organizirali neko vrsto povezovalnih razredov med 1. razredom in obveznim izbirnim predmetom Organizmi v naravi in umetnem okolju. Prvo srečanje, ki smo ga imeli, so bili v vlogi učitelja starejši učenci in so mlajšim učencem predstavili živali, ki so si jih izbrali. Njihove predstavitve so bile navdušujoče! Naslednjič pa so bili v vlogi učitelja mlajši učenci in starejše učence naučili, kako zgibati živali iz papirja. Uf, kako so ta dan prvošolci »zrastli«!
Ko so se starejši učenci na tak način preizkušali v pedagoških smereh in pod mentorstvom učitelja posredovali različna znanja, spretnosti ter izkušnje (v manjši meri tudi obratno), opažamo, da so nenačrtovano nastala nova prijateljstva, učenci so pridobili ogromno novih izkušenj, verjeti so začeli v lastne sposobnosti, marsikdo pa se je tudi opogumil pri iskanju/nudenju pomoči. Vpliv tega projekta je bil ogromen. Za »majhne« in tudi »velike«.
Mentorica Maja Ule
GALERIJA SLIK:
