Deževno jutro, budilka zazvoni, pogledam izpod tople odeje … O, ne! Počitnic je nepreklicno konec. Mami stopi skozi vrata. Kako lepo je oblečena in prav posebno diši. “Pridi srček, danes je prvi šolski dan.” me prijazno bodri in pod nos pomoli najlepša oblačila, kar jih premore moja omara. ” Moram res že vstati? Kaj pa risanka?” Nič ne pomaga. Pokonci moram. Kot da nihče ne sliši moje javkanje. Počasi se oblečem in odidem v kuhinjo. Očka že ves nasmejan pripravlja kakav, medtem ko mami že priganja, naj se končno obujem in pripravim torbo. Čez nekaj minut, ko popijem čudežni čokoladni napitek, pa se vse začne odvijati zelo hitro. Mami in očka v avtu, se že peljemo v šolo in še predno se zavem, smo v šoli. Kljub začetnemu nelagodju si hitro priznam, da pa je nenazadnje fino spet videti svoje prijatelje, nasmejane učiteljice in prijetne učilnice. Še samopostrežna malica je bila pisana. Pisani kruhki in pecivo, salama, sir, mlečni gres, sadje, sokovi … in seveda prijazna kuharica. Šele zdaj se zavem, kako sem pogrešal šolo in vse, kar se tu dogaja.
Čeprav še malo bel okrog ust, saj sem ravnokar pojedel skodelico mlečnega gresa s čokolado, me učitelljice skupaj z ostalimi že postavijo v zborček. Kdo bi si mislil, da bomo še vedno znali prav vse pesmi, ki smo se jih lani učili. Sta res minila dva meseca? Zdi se, kot bi se včeraj razšli. In tako smo tudi sprejeli naše prvošolčke … kot da se že od nekdaj poznamo. Prijeten začetek šolskega leta vsem!
