Petošolci smo že prejšnji mesec razmišljali, kaj je pravičnost in svoja razmišljanja zapisali. Ugotovili smo, da je pravičnost res težko dosegljiva moralna vrednota. Če bi jo upoštevali vsi ljudje, bi bilo na svetu drugače. O pravičnosti se sicer pogovarjamo vedno, ko pride do kakšne konfliktne situacije in ne samo sedaj, ko smo v modulu pravičnost.
Ta teden pa smo pri uri oddelčne skupnosti prebrali resnično zgodbo iz sveta športa. Tudi v športu je pravičnost posebnega pomena. To vedo že naši mladi športniki, ki se jim sodnik nikoli ne zdi pravičen. Zgodba se je dogajala leta 1928 na olimpijskih igrah, pri športni disciplini sabljanje. Francoski sabljač, tekmovalec, se je za ceno pravičnosti odrekel zlati medalji, čeprav so sodniki sodili njemu v prid. Učenci so bili zelo presenečeni. Razmišljali so, kako bi v konkretnem primeru ravnali sami. Potem pa so se poskušali spomniti kakšnega podobnega ali pa povsem nasprotnega primera iz svojega življenja. Na koncu so še ilustrirali zgodbo o dveh sabljačih ali pa svojo zgodbo.
“Biti pravični do sebe in do drugih; to je najtežja stvar na tem svetu.” Franz Grillparzer
5.a, 5.b
GALERIJA SLIK:
