Misel iz naslova smo vzeli kot iztočnico za našo delavnico o odpuščanju. Nekateri učenci so bili pripravljeni deliti svojo zgodbo o nesporazumu, ki so ga skušali zgladiti s pogovorom, ki mu je sledilo odpuščanje. Naši prepiri so povezani s starši, sestrami, brati, prijatelji, sošolci in drugimi ljudmi, s katerimi živimo in se družimo ali prihajamo v stik. Ugotovili smo, da je včasih težko in da jeza ob sporu lahko prinese tudi maščevalnost. Takrat je potrebno razmisliti in umiriti svoja čustva. Lahko se h komu obrnemo po pomoč. Pomembno se nam je zdelo opravičilo, pa tudi odpuščanje, saj omogoča, da lahko prijateljstvo oziroma nek pozitiven odnos nadaljujemo in se iz spora nekaj naučimo.
Učencem sem predstavila pomembne ljudi, ki so pozitivno zaznamovali 20. stoletje in po katerih se lahko zgledujemo. Borili so se za človekove pravice, za domovino, obenem pa zagovarjali politiko nenasilja in odpuščanja. Nelson Mandela, ki je velik del svojega življenja preživel za rešetkami, je po izpustitvi dejal: Ko sem stopal proti vratom, ki so me vodila na prostost, sem vedel, da moram grenkobo in sovraštvo pustiti za seboj, ker bom sicer za vedno ostal v zaporu.
Zgodovinski okvir letošnjega leta je povezan tudi s koncem druge svetovne vojne. Med sorodniki učencev so posamezniki, ki so preživeli usodo mnogih zaprtih med vojno in tako obsojenih na smrt. O pomenu odpuščanja smo govorili tudi v tej povezavi. V prihodnjih letih bomo o pomenu 20. stoletja in zgodovinskem spominu veliko izvedeli. Morda nam bo pod roke prišel Dnevnik Ane Frank, vsekakor pa se bomo seznanili z življenjem naših vrstnikov po svetu nekoč in danes.
Ana Frank je bila najstnica, ki ni preživela vojnih strahot, a je v svojem dnevniku zapisala: Vsemu navkljub verjamem, da so ljudje v srcu dobri.
Šestošolci in Kristina Renko
