Za prijetno sobivanje je potrebna prijetna klima v določeni skupnosti. V naši razredni skupnosti le-to vzdržujemo s poudarjanjem prijateljskih vezi med vsemi učenci, vsakodnevnim pogovorom, kako smo si lahko različni ljudje med seboj tudi podobni in nenazadnje tako, da k vsaki problemski situaciji pristopimo z metodo vživljanja v drugega z namenom, da bi vsak mali nadobudnež kar najbolje razumel problematičnost določenega neprimernega dejanja.
Pred ogledom risanke Toffsy in pojoča travica smo izpostavili dejanja, ki so v otrocih v bližnji preteklosti izzvala negativna in neprijetna čustva. Pri tem smo določili razliko med jezo in žalostjo ter ugotovili, kakšne posledice puščata pri naših sogovornikih. Učenci so premišljevali tudi o svojem vedenju in ravnanju s svojimi vrstniki.
Celoten pogovor smo nato usmerili v reševanje takih problemskih situacij in ugotovili, da je besedica OPROSTI (kateri je zelo blizu tudi ŽAL MI JE) najbolj primerna beseda za reševanje situacije, ki jo je povzročilo določeno dejanje, zaradi katerega nam je hudo. Mogoče se bomo pa sedaj celo malo pogosteje samoiniciativno spomnili na besedo oprosti.
Namesto zaključka pa zlato pravilo, ki se pojavlja v številnih izročilih po vsem svetu (in je nenapisano pravilo našega oddelka): “Ne delaj drugim tistega, česar ne želiš, da bi drugi storili tebi.”, saj smo si vsi enakovredni in enako pomembni – ali kot pravi italijanski pregovor: “Ko je igre konec, gresta kralj in kmet nazaj v isto škatlo.”
Učenci in učiteljici 1. a razreda
GALERIJA SLIK:
