Vse knjige sem zaprl, ena sama pa ostane vsem odprta za vselej: knjiga narave.
Jean Jacques Rousseau
V petek, 9. 10. 2014, in v soboto, 10. 10. 2014, je tudi naša šolska skupnost zaprla knjige in odšla na obisk na kmetijo Ule na Izlake. Namen našega obiska ni bil samo prikazati različna kmečka opravila, ampak predvsem, da bi otroci začutili oziroma doživeli naravo. S tem smo želeli spodbuditi predvsem spoštovanje in ljubezen do narave in ostalih živih bitij, kar bi otroke potem vodilo še naprej – od spoštovanja in ljubezni k varovanju.
Resnično smo začutili utrip na kmetiji, saj so nam demonstrirali molžo krave, v čemer smo se lahko tudi sami preizkusili in tako na lastni koži ugotovili veliko prednost strojne molže. Nato smo se vsi raznežili, ko so nam dovolili, da smo lahko opazovali, kako se hrani teliček.
Da je bilo lažje izpeljati dejavnosti, smo se razdelili v tri skupine. Skupine so med dejavnostmi krožile in tako so vsi otroci vse doživeli.
Ena dejavnost je potekala pod kozolcem. Medtem ko smo čakali, da je nekaj članov skupine s koši na ramah odšlo na koruzno polje po koruzo, smo ostali člani skupine peli slovenske ljudske pesmi. Ko sta bila pred nami dva kupa koruze, smo pričeli z ličkanjem. Zličkano koruzo smo obesili na kozolec, da se bo sušila.
Druga dejavnost je potekala v predelovalnici mleka. Po razlagi o različnih vrstah predelave smo začeli z delom tudi mi sami – s pogrevanjem in ohlajanjem mleka ter dodajanjem kulture smo naredili jogurt. In ta jogurt izpod naših prstkov je bil reeeesniiiiiiično dober! Hm, le kdo bi si mislil, da smo ga dali v pečico in nato v hladilnik! J
Pri tretji dejavnosti, kjer so nam prikazali, kako se strižejo ovce, smo mislili, da bomo zgolj opazovalci, a so nam tudi tam dovolili marsikaj: nekateri so lahko odstrigli ovci par kodrčkov J, drugi pa smo se poigravali z odstriženim kožuhom – v petek smo ga očistili, v soboto pa prečesali in izvedeli, da bi lahko sedaj iz njega naredili tudi prejo.
Ker smo bili zelo pridni, vedoželjni in marljivi, so nas pogostili tudi z malico – z »našim« jogurtom, skutnim namazom, različnimi vrstami sira, in še in še …
Od daleč smo videli še mnogo drugih živali, a zanje žal ni bilo več časa.
Preživeli smo čudovit dan (bodisi v petek bodisi v soboto) in storili majhen korak k temu, da se zavedamo, kako pomembno je, da spoštujemo in varujemo našo naravo in vsa živa bitja.
Mentorici šolske skupnosti: Maja Ule in Mateja Naprudnik Praunseis
GALERIJA SLIK:
