Poročilo: Samopostrežna malica 6.11.2014

FRANC KOPITAR PRI NAS DOMA

Ste že preverili, ali imate doma kakšno sliko Francija Kopitarja? Vprašajte starše ali stare starše, tako kot sem to naredila jaz in izvedela zanimive reči.

Moja mami, Ana Renko, je bila najprej Kopitarjeva učenka. Ko pa se je po končanem šolanju vrnila kot učiteljica, je postala njegova sodelavka.

Kopitar je na predmetni stopnji poučeval likovno umetnost. Učilnica v novo zgrajeni šoli je bila tam, kjer je danes zbornica. Mami se spominja, da se je učencem zdelo imenitno, saj so za slikanje uporabljali prava slikarska stojala. Ustvarjali so v različnih slikarskih tehnikah. Kopitar je znal učence spodbuditi, pohvaliti, jim svetovati. Bil je prijazen, zato so ga otroci imeli radi. Zavedali pa so se mej njegove potrpežljivosti, zato jih običajno niso prekoračili.

Ko je mami na šoli začela poučevati geografijo, sta s Kopitarjem sodelovala pri izdelavi raziskovalne naloge o kolesarskem društvu v Zagorju. Njeni spomini nanj so zelo pozitivni in prijetni. Bil je razgledan, zato se je z njim dalo pogovarjati o marsičem. Vedno je rad priskočil na pomoč. Bil je zelo strpen in dobro je znal oceniti človekov značaj. Sklepam, da se je mami zaradi njegovega vpliva odločila, da želi imeti v novem stanovanju umetniške slike. Razmišljala je o nakupu ene slike. Najbolj so ji bili všeč motivi Save. Kopitar je hodil na Držino in slikal sotesko reke Save do Renk. Po razmisleku se je odločila za nakup treh slik. Spominja se, da je bila njihova cena simbolična. Izbrala je vodni motiv v oljni tehniki, ki še danes visi v njeni dnevni sobi in me je spremljal skozi moje otroštvo in mladost kot najlepši okras v prostoru, v katerem je naša družina preživljala veliko časa. Kupila je tudi dve grafiki. Prva je podoba Gamberka, ki jo ima sicer precej Zagorjanov, in je danes v moji lasti (slike se prenašajo iz roda v rod in tega bi bil Kopitar gotovo vesel). Videli jo boste v jedilnici na stojalu. Druga pa prikazuje Švepovino, kot je danes ni več: s staro Ravnikarjevo hišo, lesenimi barakami ter strugo Kotredeščice. Ko je Kopitar prinesel slike v naš dom, jih je na steno tudi obesil. Povedal je, da so slike njegovi otroci. Ko jih obesi na steno, se od njih poslovi. Enega od obiskov pri nas doma se spominjam tudi sama. Bila sem še otrok. Rada sem barvala in risala, zato se mi je zdelo njegovo darilo čudovito. Prinesel mi je barvice, in to ne kakršnekoli. Teh namreč ni bilo potrebno šiliti, ampak se je izrabljena konica le zamenjala. Danes to res ni nič posebnega, takrat pa so bili drugačni časi. Vem, da sem nanje zelo pazila in spomnim se njegovega nasmejanega obraza, ko mi jih podaril.

Kristina Renko

JEDILNIK 6. 11. 2014

GLAVNA JED

V oblicah krompir z maslom

Pečena panceta

Kosmiči: koruzni, ovseni, pšenični

mlečna prosena kaša

Alternativna malica: med,maslo,marmelada

Bombetke, štručke iz različnih mok

SADJE

Kaki v gozdičku

Vanilija kaki