SPLOŠNO O BANANAH
Banane (Musa sp.) so tropsko sadje, ki je danes eno izmed najširše dostopnih sadežev po vsem svetu. Po svetu letno zaužijemo kar 100 milijard banan, kar banane uvršča na četrto mesto najpomembnejših kulturnih rastlin (takoj za pšenico, rižem in koruzo). Plodovi banane rastejo na zelnati rastlini, ki jo pri nas mnogi laično poimenujejo bananina palma, čeprav s palmami nima nič skupnega.
Predniki banan izvirajo iz tropskih gozdov jugovzhodne Azije, kjer se je gojenje banan tudi pričelo. Na Papui Novi Gvineji arheološke najdbe pričajo o tem, da so banane tamkajšnja ljudstva načrtno gojila že med 8000 in 5000 leti pr. n. št. V 15. in 16. stoletju so portugalski kolonialisti banane iz Azije prinesli v Srednjo in Južno Ameriko. Danes banane gojijo v tropskih in subtropskih krajih po vsem svetu, čeprav z izjemo Centralne Amerike večinoma le za lokalno prodajo.
Največ banan pridela Indija, sledijo pa ji Kitajska, Uganda, Filipini in Ekvador. Banane, ki so namenjene za izvoz v regije zmernih geografskih širin, med njimi tudi v Evropo, prihajajo večinoma iz Ekvadorja, Kostarike in Kolumbije.
Banane rastejo v šopih, ki jih običajno sestavlja med 50 in 150 banan. Najpogostejše so banane z rumenim olupkom, ki jih najdemo tudi na naših trgovskih policah, poznamo pa še rdeče in vijolične banane, škrobnate plantane (za kuhanje), majhne rumene banane itd. Plod divjega prednika banane ima številna velika in trda semena, pri gojenih različicah banan pa so semena tako zmanjšana, da jih pravzaprav skorajda ni več – ostale so le še majhne črne pikice, ki potekajo vzdolž sredine sadeža.
SESTAVA BANAN IN VPLIVI NA ZDRAVJE
Zrele banane sestavljajo pretežko ogljikovi hidrati, od katerih je približno polovica sladkorjev, kar banane uvršča med sadje z več sladkorja. V ne povsem zrelih bananah se večina škroba še ni pretvorila v sladkorje, zato večji del ogljikovih hidratov predstavlja škrob, ki spada med prehranske vlaknine. Ne povsem zrele banane tako vsebujejo še nekoliko večji delež vlaknin kot zrele, čeprav tudi slednje predstavljajo dober vir vlaknin. Sadež vsebuje zelo malo beljakovin in zanemarljivo količino maščob. Banane so odličen vir vitamina B6 in kalija, bogate pa so tudi z vitaminom C, manganom, magnezijem in nekaterimi drugimi vitamini iz skupine vitaminov B kompleksa.
Zaradi visoke vsebnosti kalija so banane koristne za preprečevanje nastanka visokega krvnega tlaka in srčno-žilnih obolenj ter za zdravje ledvic. Vlaknine, ki jih najdemo v bananah hkrati pripomorejo k redni prebavi.
Banane vsebujejo tudi pomembne antioksidante, ki prispevajo k zdravju srca in ožilja.
UPORABA IN SHRANJEVANJE BANAN
V nasprotju z nekaterimi drugimi sadeži se zorenje banan ne ustavi, ko le-te oberemo. Še ne povsem zrele, zelenkaste banane, zato shranjujemo pri sobni temperaturi, saj bodo le tako pravilno dozorele. Topleje kot je v prostoru, hitreje bodo banane zorele. Zrele banane oddajo precej etilena, plina, ki povzroči, da tudi nezrelo sadje v neposredni okolici začne zoreti hitreje.
ZANIMIVOSTI
Le malokdo ve, da banane pridelujejo tudi nekatere evropske države. Dovolj velike količine za prodajo banan sicer pridelajo le španski Kanarski otoki (150 000 ton letno), medtem ko nekaj lokalne prodaje pokrivajo tudi portugalska Madeira, Italija in Grčija. Banane sicer v rastlinjakih pridelujejo celo na Islandiji, vendar ne v prodajne namene.
Banane so zaradi visoke vsebnosti kalija rahlo radioaktivne (bolj kot ostalo sadje). Manjši del kalija v bananah se namreč nahaja v obliki radioaktivnega izotopa kalij-40. Naj vas to nikar ne odvrne od uživanja banan, saj bi morali za pojav negativnih učinkov radiacije pojesti 10 000 000 banan hkrati, ali pa vsaj 274 banan na dan sedem let zapored.
Beseda banana (banaana) izvira iz afriškega jezika Wolof (Senegala, Mavretanije in Gambije), od koder se je preko španščine in portugalščine prenesla v angleški in kasneje še v ostale evropske jezike.
Če želimo, da se bo sladkor iz zaužitih banan v kri sproščal še počasneje in da bo glikemični indeks manjši, banane uživajmo skupaj z oreški ali maslom iz oreškov. Pogosta in okusna kombinacija so na primer banane in arašidovo maslo.
Povzeto po Prehrana.si (https://www.prehrana.si/clanek/237banane?highlight=WyJiYW5hbmUiXQ, 27. 1. 2023)
