V petek, 25. 11. 2011, so imeli učenci devetega razreda kulturni dan. V Cankarjevem domu so si ogledali predstave Nane Milčinski in Siddharte LIVINGSTONOV POSLEDNJI POLJUB.
Predstava je zasnovana na literarni predlogi Richarda Bacha Jonatan Livingston Galeb. Združuje gledališko in elektronsko umetnost ter združuje klasično glasbo (Bach, Mozart …) in sodobni rock. Skupina Siddharta podaja pripoved v sodelovanju s tremi glasbenicami (Brina Nataša Zupančič, Irena Yebuah Tiran in Katarina Štefanič). Po skypu pa prebirajo citate tudi znani Slovenci.
____________________________________________________________
Idejo celotne predstave lahko seveda vsak razume po svoje. Težko pa je zaobiti misli, ki govorijo o tem, da nas tisto, kar lahko vidimo, samo omejuje. Da imajo stvari širše razsežnosti. In samo če premagamo meje zunanjih pojavnosti, lahko postanemo svobodni … v svoji ustvarjalnosti, ljubezni, iskanju … v svojem smislu obstoja. In zato, da prestopimo meje »normalnega«, ki jih določamo ljudje sami, vedno plačamo ceno. Ker smo drugačni, smo kaznovani na ta ali oni način. In preživimo lahko le, če trdno verjamemo vase.
Pa vendarle se kot potrditev, da je vredno premagati meje zunanje pojavnosti, vztrajati na svoji poti kljub nasprotovanju množic, med predstavo prikazujejo slike in opisujejo dejanja »velikih« ljudi, ki so si upali tvegati in ki so verjeli, da za mejami, ki si jih postavljamo ljudje, obstaja še veliko več … in da ima vsaka stvar, vsako dejanje svojo ceno.
Želim si, da bi bilo med vami veliko Jonov … Da bi se z veseljem učili in sprejemali znanje, ki ga ponuja človeštvo. Da pa bi enkrat zmogli tudi prestopiti meje kalupov, s katerimi vas nehote in v dobri veri želimo oblikovati v podobne nam, večini. Da bi videli tudi onstran in globoko vase. Da bi si želeli in da bi verjeli … da zmorete …
Mateja N. Praunseis
